Foto: Tatjana Splichal

Ko sem bil otrok, sem na podstrešju našel lepo, v trdne platnice vezano knjigo. Bil je Sovretov prevod Iliade. Ne vem točno, v kateri razred osnovne šole sem hodil, vendar sem jo prebral. Avtorja Homerja sem poznal, še preden sem se o njem učil v šoli, prav tako prevajalca Sovreta. Poleg te knjige so mi iz mojega otroštva ostali v spominu še knjiga Ben Hur (avtorja se ne spomnim), Sienkiewiczeva Quo vadis in še kakšna. Na podstrešju sem odkrival še druge stvari, ki so iz spomina odšle, te knjige pa in lepo oblikovana smrekova omara, ki jo je stara mama pripeljala za doto in v kateri so bile te knjige, pa so mi ostale v spominu.

Človek pač potrebuje svoj prostor in čas odmika (osebne intime) in pomagala, ki mu ta čas in prostor polnijo. Ti trenutki so zelo pomembni, ima jih vsak, otrok in odrasel, morajo biti in va...