V nekdanji državi, ko smo bili tudi cerkveno bolj povezani s Hrvaško in so tam bile svobodnejše izobrazbene možnosti, je po njihovih škofijskih semeniščih veliko slovenskih fantov končalo vsaj klasično gimnazijo. Recimo v Pazinu, Đakovu, Dubrovniku (jezuitski kolegij, osnovan leta 1658), v Zagrebu na Šalati (od leta 1929). Vsaj zadnji dve ustanovi so odlično vodili začetniki
in nosilci modernega izobraževanja, jezuiti, tudi slovenski. Zdaj je pri nas vse manj takšnih biv­ših učencev, ki lahko tam proslavijo zlato maturo. Tako je bil 26. junija v medškofijskem semenišču na Šalati med 31 zbranimi (generacija 1968) iz Slovenije samo eden (podpisani).
Tudi iz Hrvaške jih je več kot polovica manjkala.
Ravnateljica gimnazije prof. Ljuba Duvnjak (prva laikinja na tem položaju) je po stari redovalnici preverila stanje. Rektor semenišča Matija Pavlaković je povedal, da je od tistih časov število semeniščnikov upadlo na tretjino in še...