G. Rebula je v nedavnem Credu spodbujal k zaupanju v moč svete hostije. Sama v to moč verjamem, poznam evharistične čudeže, pa tudi izsledke raziskav o tem, da je hostija znanstveno dokazano Jezusovo telo, o čemer nam je naš župnik govoril v pridigah in pri verouku za odrasle. Tabernaklji cerkva, v katerih ni nedeljskih svetih maš ali so kje na samem, so brez posvečenih hostij. Opažam, da v teh krajih vera tudi zares izginja iz domov. Ali ne bi bilo bolje, da bi pustili v tabernakljih vsaj eno posvečeno hostijo, da bi bil živi Jezus navzoč tudi v naši vasi, in bi ob vstopu v cerkev vsi pokleknili, ne pa kot mi govori verna znanka, da če ni večne lučke, to pomeni, da je tabernakelj prazen in da je tako cerkev samo spomenik?


Vsaka posvečena ali blagoslovljena cerkev, v kateri se verniki zbiramo k molitvi, sv. maši in drugim svetim opravilom, je Božja hiša. Zato v cerkev vstopamo z velikim spoštovanjem – ne glede na to, ali je...