Dvanajst apostolov je Jezus sam že kmalu na začetku oznanjevanja posebej povabil, naj hodijo z njim. Odzvali so se in mu sledili. Videli in slišali so, kako je oznanjal in pričeval po Palestini o veselem sporočilu: Božje kraljestvo se je približalo. Takoj nam je jasno: gre za praktično vajo, brez kakih velikih besed in pozdravljanja ali poslavljanja. Jezus jih sedaj čisto same pošilja k ljudem, naj jim pripovedujejo, kar so doslej slišali od njega in ga videli, kako je pomagal bolnikom, pomoči potrebnim, ubogim in od drugih preziranim.

Izkusijo naj, kako je, ko si sam pred tako nalogo. Kogar Jezus pošilja, mora biti eden tistih, ki so več let živeli pri njem. Takemu mora biti Jezus zelo poznan, domač. In njegovo sporočilo tudi. To mora biti zanj osebno temeljno življenjsko vodilo. Jezus, ali danes Cerkev, lahko pošlje samo nekoga, ki je zaradi Jezusa pripravljen vse zapustiti in usmeriti svoje korake za njim. Vsak trenutek, ki ga preživimo z Jezusom, je zelo koristno...