Sem predsednica Slovenske skupnosti v Venezueli, ustanovljene pred 65 leti v Caracasu. Te vrstice so namenjene Karitas in vsem ljudem v Sloveniji, ki ste darovali v namen, da nam pomagate pri preživetju v vseh pogledih. Zaprosila sem za pomoč v hrani za našo starejšo generacijo, ker hrane vsak dan bolj primanjkuje. Naj omenim, da naši ljudje ničesar ne prosijo. Vsak se znajde, kakor se zmore. Toda vidim, da so vsak dan bolj shujšani. Vedno mislimo, da se bo izboljšalo, ker je Venezuela sicer zelo bogata dežela, toda slabi gospodarji so jo spravili v ta položaj. Naš slovenski rod je navajen delavnosti in poštenosti. Vse, kar je dosegel, naj bo v Sloveniji ali po svetu, je sad pridnih rok in vztrajnosti. Zato ni navajen prosjačiti, ampak delati. Situacija je prišla v Venezueli tako daleč, da mlada in srednja generacija odhaja. Nekateri imajo prihranjen denar, drugi pa gredo s trebuhom za kruhom, spet so postali emigranti. Tudi če se vrnejo v domovino, je težko, ker niso navajeni svoji...