Ko vsi jočejo …
Ko vsi jočejo …
Nogometaši v komunikaciji z Bogom odkrivajo moč, ki jim pomaga, da »dajo vse od sebe«.
Foto: Reuters
Pogosto slišimo, da je nogomet »najpomembnejša postranska zadeva«na svetu. Ob spremljanju svetovnega nogometnega prvenstva pa iz dneva v dan ugotavljamo, da tu ni nič več »postranskega«. Jokajoči in solzni obrazi otrok in starčkov med gledalci oz. navijači ter nič manj dramatično izražanje čustev igralcev na igrišču pričajo, da lahko nogomet vsaj za nekaj časa postane daleč najpomembnejša stvar v življenju ne le za posameznika, marveč za cele nacije in države. Ozračje in z njim povezana dinamika čutenja in dojemanja življenja, ki jo sproži bodisi zmaga bodisi poraz, nakazujeta motivacijsko moč te »igre«, ki najbrž korenini v dejstvu, da v tem kolektivnem dogajanju odločilno vlogo igra ne posameznik, marveč kolektiv (skupina, mesto, narod, država), kjer pa kljub temu vsak posameznik najde svoje mesto in prepozna svoj prispevek – tudi gledalec oz....