Le kaj imajo skupnega prerok, govedo, smokve, poljub in dediščina? Verjetno jih ni malo, ki bi ob takem vprašanju pogledali križemkražem in si mislili svoje. Našli pa bi se tudi taki, ki bi se sredi poletno sanjavih dni prepustili nitim domišljije. In morda bi jih bilo dovolj, da bi se te prepletle v napeto zgodbo, brez katere bi počitniške malhe ne zmogle svoje poti. In prav potem, po katerih se begavo spotikamo, potem, na katerih se zdi, da vzponom ne bo konca, ciljna ravnina pa se umika v nedoločljivo daljo, potem, ki imajo z logiko približno toliko skupnega kot sorodnost besed v uvodni povedi, govori Božja beseda osrednje julijske nedelje.

Prerok, govedo in smokve. V prvem berilu srečamo Amosa, ki velja za najstarejšega preroka. Nima se za preroka, ni sin preroka, preprosto goji govedo in smokve. A Bog ga pokliče. Za posebno nalogo. Da bi sodobnikom pokazal pot, ki kliče Božje usmiljenje. Da bi jih pripravil na srečanje z Njim.

Poljub. V psalmu se z Izraelci pr...