To Srce!

Oj harfa,
danes pojva prav ljubeče
v zahvalo za ljubeče nas Srce!
Vsak človek,
ki ne ljubi, je brez sreče,
a vsak od njega Božje ljubljen je!

Zakaj tega se komaj veselimo?
Res vstal iz groba je, z nebes živi!
Z božansko to resnico – res živimo?
Ni zdravila na dno v srca megli?

»Ljubimo ga!« ne nehajva brenkanja.
Po smrti bomo srečali – Srce …
Bo zabljenega kdo vesel spoznanja?
Le on vsak dan prisega: »Ljubim te!«