Poletje je po koncu pouka kar naenkrat postalo prazno: bilo je jutro in bil je večer in vmes se ni dogajalo nič! Do septembra in do začetka pouka pa je bilo še zelo daleč!
»Kaj bomo pa danes?« je vprašala Tina tisto jutro.
Zbrali so se pri gugalnicah, kajti na igrišču so na koš metali neki študentje in Kosi raje niso šli tja.
Trava za gugalnicami je bila skrbno pokošena in je kar klicala po tem, da bi naredili na njej kolo ali prevrnili kozolec. Ali legli vznak in gledali oblake. Letos so oblaki tako zelo lepi, čeprav potem včasih prinesejo dež ali celo točo. In potem je trava mokra in neuporabna za sedenje in igro.
»Če bi si naredili streho, nas dež ne bi motil!« se je spomnila Taja.
Streho sredi travnika …
»Šotor!«
»Vsak svoj šotor!«
»In blazino in spalko ...«
»In lučko in knjigo ...«
»Lahko bi prespali tu ...«
»In zvečer bi gledali zvezde,« je rekla Leja.
»Lahko bi ...«
Domišljija je vzvalovala v vseh glavicah, da so glasno nare...