Življenje Ivana Cankarja so zaznamovali življenjska skrb, trpljenje, revščina, zapečatena še s požarom domače hiše, ko je bil star komaj tri leta: »Pogorela nam je hiša in obubožali smo docela.« Življenje na dnu družbe se v njem zato prepleta z zavestjo Božje navzočnosti v njem.

Glas vesti

Živeti v resnici, po vesti in v spoštovanju pravičnosti so temeljne postavke Cankarjevega pogleda na svet. Ta se sicer spreminja, a ohranja bistvene poteze zgodnjih let. Izrazito izstopata kritika človekove osebne in družbene zlaganosti in zahteva po vestnosti in pravičnosti. Cankar biča človekovo neposlušnost notranjemu vzgibu, ki vsakogar vabi in opominja, naj si življenje oblikuje v Božjem ogledalu, premaguje zlaganost in nepravičnost, ki stalno ogrožata človekov vsakdan. Junakinje in junaki njegovih spisov so v imenu Boga nosilci tega sporočila in dramil...