»Celo nemirni otroci radi prisluhnejo takšnim šmarnicam!« radi rečemo starši v šempetrski župniji, kjer so bratje minoriti šmarnice približali otrokom, na način, ki jim je že tisočletja najbolj pisan na kožo. Ko pride trenutek za šmarnice, se župljanka Mirjam Šprohar, sicer upokojena ravnateljica vrtca, usede na stopnišče prezbiterija in jim, kot v starih dobrih časih, vsebino šmarnic pripoveduje. Iz klopi kakor mlade čebelice k njej priletijo otroci, vzamejo vsak svojo blazinico in se okoli nje posedejo na tla in tekmujejo, kdor bo bližje priljubljeni pripovedovalki šmarnic. Že od začetka maše radovedno pričakujejo nove dogodivščine misijonarja Friderika. Pri teh šmarnicah ni branja, ampak je vse povedano prosto, v toplem slogu, blizu otroški domišljiji in veri, kot kakšna očarljiva resnična pripoved, polna dogodivščin. Njihova pozornost je stoodstotna, kar starši le redko kdaj doživimo. Tu je še naloga, ob koncu maše nalepka – košček Ba...