Zemeljska hiša. Svet je tako narejen, da brez nje ne gre. Vsak človek pod soncem potrebuje kraj, kamor »glavo položi«, pa najsibo ta v vili nepreglednih dimenzij, ljubki hišici ob robu gozda ali nekaj kvadratnih metrih sredi betonske džungle. Nemalokrat iskanje prostora spremlja pravi boj. Pogosto vezan na leta odrekanja, vrtoglavo preračunavanje obrestnih mer, upanje, da se med nepremičninskimi oglasi prikaže tisti pravi. Pa vendarle je hiša le zemeljska.

Apostol Pavel jasno zapiše: »Če razpade naša zemeljska hiša, ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki je niso naredile roke in je večna« (2 Kor 5,1). Toliko skrbi z gradnjo, krediti, obnovami, on pa pravi, da gre le za šotor! V prvem delu povedi nas zlahka popade kanček ciničnosti in zmrdovanja nad navideznim razvrednotenjem tega, za kar namenjamo dobršen del svojega življenja, a drugi del nas od zagledanosti v tostranost ponese onkraj. Ni ga zidaka, ne modne muhe, ne potovanj na konec sveta, ki jih ne b...