Čudovito razgledišče na Robarjevem griču nad Petrovim Brdom vedno znova navdihuje z življenjsko zgodbo domačina, duhovnika in rodoljuba Janeza Volfa (1835–1917). V danes komaj dojemljivih časih je doštudiral za duhovnika in v Gorici opravljal najbolj zahtevne naloge v zvezi z upravljanjem cerkvenega premoženja. Iz zapisov vemo, da je bil zaradi svoje modrosti in delavnosti ter ljubezni do domačega kraja in gora, ki jih je obiskoval še v poznih letih, velik človek po duši in srcu. Na tako imenovanem Volfovem srečanju v organizaciji Društva Baška dediščina smo se 13. maja letos njegovemu spominu poklonili že enajstič. Pri spominskem znamenju je mašo daroval podbrški župnik Danilo Kobal. Obred, ki so ga poskusile zmotiti dežne kaplje, je ob spremljavi Marte Volf Trojer na klaviaturah polepšalo petje cerkvenega pevskega zbora iz Podbrda in Stržišč. Za to priložnost so se mu pridružili še pevci cerkvenega zbora iz Davče.