Vprašanje, ki se postavlja ob razmisleku o vstopu v nebesa, kolikor se seveda v našem premetenem razumu, usmerjenem predvsem v tosvetnost, še najde prostor za tovrstni razmislek, je, ali je mogoče stopiti skozi ozka vrata s srcem, obteženim z zamerami. Skratka, ali je mogoče bivati med svetimi, prenašajoč težo zamer. Če je to nemogoče, potem je odpuščanje ključ za vstop v raj.

Res je, da je celo v trenutni resničnosti težko bivati s sovraštvom in zamerami, z nemirnim srcem. Dolgoročno to vodi celo do odpovedi fizioloških funkcij našega telesa. Človek preprosto zboli.

Kako odpustiti? Odpustiti drugim in najprej sebi? Kdo nam lahko odvzame krivdo?

Dr. Tomaž Erzar v pogovoru razkriva dolgo pot odpuščanja in sprave z vsemi čustvi in občutji, ki spremljajo ta dolgotrajen proces. Da gre res za notranje dogajanje, ki se ne odvije čez noč, potrjujejo otroci, ki so živeli v družinah alkoholikov. Brez dlake na jeziku so nekateri povedali, da še vedno hodijo po poti...