Levičarska misel je postala brez glave, od kar je izgubila idejno Marxa, politično pa Sovjetsko zvezo. Ta vtis mi je potrdilo dejstvo, da je domnevno »moderni« mislec Slavoj Žižek z nedolžno nonšalanco izkopal Marxovo frazo, da je religija opij za ljudstvo: pričakovanje onstranskega življenja naj bi tolažilo človeka v njegovi družbeni stiski, ga navdajalo z nadnaravnim upanjem in s tem odtegovalo od družbene angažiranosti za družbeni napredek.

Domislica ni vredna polemike, saj je dovolj videti, kakšno vlogo je odigral Marxov opij, se pravi religija, in kakšno je odigral neki drugi opij, ki mu je sledil – Leninov opij.

Tu bi lahko napisali dolgo primerjavo, a naj bo dovolj, če omenimo, da nihče v zgodovini ni izgubil življenja, ker je videl v religiji opij, da pa je Leninov komunizem neskončno močnejši opij povzročil sto milijonov mrtvih, zasužnjil vrsto držav v vzhodni Evropi in Aziji, se družbeno kazal kot teroristična struktura, sloneča bolj na tajni policiji kot...