Za komunistični jezik je značilno, da imajo besede nasprotno vsebino, kot je običajna: ljudska demokracija je dejansko diktatura nad ljudmi, volitve plebiscit za oblast, antivolitve … Nismo izbirali, ampak imeli milostno pravico oblasti, da soglašamo. Ena izmed vsebin protikomunizma je želja po svobodnih in demokratičnih volitvah. Imamo jih. Mnogi volilne pravice ne izpolnjujejo, zato pa toliko bolj vreščijo nad izvoljenimi.

Problem volilne udeležbe ni tipično slovenski. Izraža razočaranje nad demokracijo, pa tudi družbeni egoizem: važno je, da mi gre dobro, drugo me ne briga. Samo upamo lahko, da ne bodo naredili neumnosti kot pri referendumu in določili kvote volivcev za veljavnost volitev.

Ne želimo reševati vprašanja volilne (ne)udeležbe, ampak obravnavati obnašanje slovenskih katoličanov. Eden temeljev naše vere je dejavna ljubezen do bližnjega. To lahko izpolnjujemo laže in bolj uspešno, če se povežemo z onimi, ki jim je družbena pravičnost na krščanski osnov...