V jezikovnih priročnikih se večkrat navajajo sopomenke in dvojnice, tj. izbirne možnosti za ubeseditev približno iste pojmovne vsebine, npr. gledati / zreti, svatje / svati. Nekatere dvojnice se ločijo le v zapisu (Ahilova / ahilova peta) ali le v izgovoru [televízija / televizíja], vse pa po slogovni vrednosti, saj nosijo poleg pojmovnih odtenkov tudi čustvene, časovne, pokrajinske idr. barve in zato niso enako primerne za rabo v vsakem govornem položaju.

Dvojničnost navedenih primerov je očitna in z izobraževanjem precej dobro uzaveščena, v slovenščini pa imamo tudi pomembno dvojničnost, ki ji šola ne posveča skoraj nikakršne pozornosti: zanemarjeno razmerje med jakostnim in tonemskim naglaševanjem. Tu se ni mogoče spuščati v fiziološko in akustično ozadje pojava, zelo popreproščeno pa naj rečem, da je pri jakostnem odločilna večja jakost (glasnost) naglašenega zloga v primerjavi s sosednjimi zlogi v besedi i...