Od nesreče do sreče
Od nesreče do sreče
Če bi me pred nekaj tedni kdo vprašal, kaj potrebujem, da bi bila hvaležna, bi začela govoriti o potovanjih.
- Če bi me pred nekaj tedni kdo vprašal, kaj potrebujem, da bi bila hvaležna (in posledično srečna), bi začela govoriti o potovanjih, želela bi si več časa za lenarjenje; kolo, da ne bi hodila peš; in enega dobrega fanta.
Brala sem, da so psihologi z univerze Harvard ugotovili, da je ključen korak do sreče hvaležnost. A kaj, ko smo ljudje nagnjeni k temu, da hočemo tisto, česar nimamo, in se včasih ne zmenimo za vse, kar imamo.
Potem pa se je zgodilo. Moj natrpan urnik, poln opravkov, ki bi me pripeljali naravnost tja, kjer sem srečo pričakovala, se je moral povsem prilagoditi poškodbi – zlomila sem si nogo. Moja dnevna rutina, ki je bila osredotočena na pridobivanje treh ključnih statusov tega časa (postava, izobrazba in denar), se je morala ukloniti fizioterapiji. Če upoštevamo mojo takratno logiko, bi morala takrat torej trpeti hudo nesrečo. Priznam, bilo je in še vedno je težko, a nikakor ne morem reči, da nisem srečna.
Bogu sem hvaležna za to traged...