Ravno smo prišli domov … Pregledujem fotografije. Na plano prihaja neskončni vir spominov, veselja, doživetij, pa tudi strahov in negotovosti, ki ostajajo po takšnem srečanju. Kako izbrati tisto, kar je najbolj odmevalo, kar se je najgloblje usidralo v nas? Izkušnje najbolj pogosto izzivajo vero, veselje in celo akcijo, zato jih delimo tudi z vami! Špela Pucelj

Fotografije: Erik Keš

Prvič po dolgem času so romarje sprejele samo družine in ni bilo skupnih nastanitev. Kakšno veselje, ko veš, da te pričakuje družina, ki te bo z odprtimi rokami sprejela v svoj dom!

Mladi smo bili nastanjeni po 95 župnijah v Baslu in okolici, kjer smo se vsako jutro zbirali k molitvi in pogovorom v majhnih skupinah.

Združeni v eno Cerkev pri večerni molitvi v St. Jakobshalle.

Raznolikost držav, jezikov, navad. Vsak četrti romar je p...