Danes smo na vsakem koraku obremenjeni s popolnostjo: Bom dovolj dobro vzgojil otroka? Bom vse pravočasno naredil? Bo otrok v toliko mesecih res dosegel dober rezultat? Obremenjenost staršev doživljajo tudi otroci: Ali sem dovolj dober ob takih starših? Ali sem izpolnil njihova pričakovanja? Tako vstopimo v daj-dam, ki se potem preslika še na odnos do Boga: Če bom priden, me bo imel Bog rad. Čim bolj bom priden, tem bliže mu bom. Ali nismo s tem iz Boga naredili ministra za moralo?

Kaj je danes sploh še zastonj? Krst je zastonj. Krst nas iztrga iz logike daj-dam in nas sredi življenja osvobaja bolestnega iskanja lastne vrednosti. Nekdo je zate umrl, preden si se lahko zavedel. Nekdo te je potegnil iz groba s krstom, preden si za to sploh lahko kaj naredil. Zastonjskost krsta.

Nevarno je, da rečemo: Krst je zastonj, ampak … V naših odnosih pa: Saj te imam...