Imamo se česa bati. Vstajenje je nerodna zadeva, ne samo za pogrebna podjetja, ampak tudi za vesele in vnovič poročene vdove, za dediče, ki si delijo premoženje, ali za morilce, ki jim je uspelo pozabiti na preteklost. Ko je Herod izvedel o Jezusovih čudežih, je bil zbegan, kajti nekateri so govorili: ≫Janez je bil obujen od mrtvih≪ (Lk 9,7). z njim ni težko sočustvovati. Če mrtvi vstajajo, nismo zastonj zbegani. Ni ravno prijetno na ulici srečati človeka, ki si ga dal predvčerajšnjim obglaviti in ki te pozdravi tako, da skupaj s klobukom privzdigne še glavo. Na splošno vera v vstajenje prežene dve nasprotni si verovanji, ki pa sta vsako zase dovolj udobni: eno je verovanje v nesmrtnost duše, drugo pa verovanje v smrt kot popolno izničenje. Izničenje vam omogoča, da s seboj pokopljete zločine, za katere nihče ni vedel. Samo duhovna nesmrtnost pa vam omogoča, da na tem svetu telo prezirate in da smrt pozdravite kot nekakšno rešitev iz zapora. Ta dva pobega sta nam odslej...