Živimo v svetu načrtovanega kaosa in prirejanja resničnosti. Čeprav pravi dr. Barbara Simonič v pogovoru v majski Naši družini, da si vsak lasti svoj pogled na svet in ob tem doživljanje le-tega, to še ne pomeni, da lahko po kantovsko, zaradi zgolj edino možnega subjektivnega pogleda, pristanemo na nezmožnost dojemanja in spoznanja objektivnega sveta. Empatija nas obrača iz zagledanosti vase v vživljanje v drugega. Podobno kot nas dogodki tretjega dne – vstajenjskega jutra vabijo iz strahu zaklenjenih vrat k čuječi molitvi do prihoda Svetega Duha, ko kipeče resnice učenci več ne morejo zadržati zase.

Na mestu je vprašanje, koliko te kipeče resnice je še v nas? Koliko je čutijo naši otroci? Ali se ob nas ljudje še sprašujejo: Kaj je s temi narobe?

Razpet med lažnimi novicami o napadu s kemičnim orožjem v Siriji in spremljanju drame malega Alfieja Evansa, ki so ga zdravniki prenehali hraniti in mu grozi smrt zaradi lakote, se človek sprašuje, ali še imamo v moralno-e...