Foto: Tatjana Splichal

Po dolgi, za mnoge predolgi zimi je v drugi polovici aprila narava tako rekoč v trenutku ozelenela in se odela v pisano cvetje. Kmetje so zavihali rokave, saj je bilo ob »izbruhu« življenja treba pohiteti tudi z rednimi opravili na vrtu, v sadovnjaku in na polju. »Bog, blagoslovi to setev!« lahko slišimo iz ust kmeta, ki ob zavedanju svoje majhnosti ob vsem, kar bo to leto prineslo, vse izroča v Božje roke.

Otroci nabirajo male in večje šopke in vedno znova razveselijo mamice, spletajo venčke iz marjetk in z njimi okrasijo tudi Marijin kip v svojem oltarčku ali v hišni kapelici. Šmarnice, ki so zacvetele na obronkih gozdov ali po vrtovih, pa naznanjajo Marijin mesec, šmarnično branje, prepevanje Marijinih pesmi in litanij. »Kdo ima še čas za take pobožnosti?« zaslišim. Ne morem presojati drugih, lahko pa razmislim, kako bom razp...