Dosedanjim revolucijam je bila v glavnem torišče družba z njeno oblastjo: to oblast je bilo treba ali spremeniti ali še raje uničiti. Šlo je seveda za izključno materialne dobrine, od politične oblasti do zvišanja plač, od dopustov do stavk itd. S tem ni rečeno, da so revolucije ignorirale svet duhovnosti, saj so vedele, da je pomemben. Tako so se na primer v odnosih do glavnega dejavnika v svetu duhovnosti obnašale zdaj popolnoma odklonilno, drugič pa spet strpno: glej obnašanje ateista Robespierra med francosko revolucijo in ateista Stalina med drugo svetovno vojno. Pred stoletjem je napovedal filozof Nietsche revolucijo nad človeka in s tem prevrednotenje vseh vrednot. Jezus Kristus ga je v tem pogledu za dva tisoč let prehitel. Vrednote tega sveta, takratnega in današnjega, je prevrednotil v njihovo nasprotje in skoraj bolj s svojim zgledom kakor s svojim oznanjevanjem. Vrednote njegovega časa ostajajo v javnem mnenju človeštva več ali manj iste. Skušajmo jih nekaj navesti.
...