Sveto
Sveto
Sveto, lat. »sacer« ali »sacrum«, označuje nekaj, kar je namenjeno Bogu, nekaj dragocenega in nedotakljivega.
Sveto, lat. »sacer« ali »sacrum«, označuje nekaj, kar je namenjeno Bogu, nekaj dragocenega in nedotakljivega, pred čimer
v spoštovanju obstojimo in priznamo mejo, ki je ne bomo prekoračili.
Ni težko nakazati, kako človek izgublja občutek za sveto, saj se s tem srečujemo na vsakem koraku. V svetu brez svetega skoraj ni več prostora ne časa, ni bitja ne snovi, ki bi bilo zunaj utilitaristične logike pohlepa, sebičnosti in napuha.
Kaj nam je danes »sveto«? Življenje? Družina? Narava? Moč? Slava? Korist? Užitek?
Izkušnja svetega je korak iz samega sebe. Življenje je šola ne ravno lahke poti do sočloveka. S priznavanjem Tretjega nad nami pa se razširi prostor za spoštovanje bližnjega kot sebi enakovrednega pred Najvišjim in se ob preseganju lastne subjektivnosti vzpostavi uravnilovka dobrega, resničnega in lepega. Vsi smo na istem, ko gre za izkušnjo življenja in smrti, osmišlja jo pogled od zunaj, še bolj pa z vrha.
v spoštovanju obstojimo in priznamo mejo, ki je ne bomo prekoračili.
Ni težko nakazati, kako človek izgublja občutek za sveto, saj se s tem srečujemo na vsakem koraku. V svetu brez svetega skoraj ni več prostora ne časa, ni bitja ne snovi, ki bi bilo zunaj utilitaristične logike pohlepa, sebičnosti in napuha.
Kaj nam je danes »sveto«? Življenje? Družina? Narava? Moč? Slava? Korist? Užitek?
Izkušnja svetega je korak iz samega sebe. Življenje je šola ne ravno lahke poti do sočloveka. S priznavanjem Tretjega nad nami pa se razširi prostor za spoštovanje bližnjega kot sebi enakovrednega pred Najvišjim in se ob preseganju lastne subjektivnosti vzpostavi uravnilovka dobrega, resničnega in lepega. Vsi smo na istem, ko gre za izkušnjo življenja in smrti, osmišlja jo pogled od zunaj, še bolj pa z vrha.