Taktični odstopi predsednikov vlad so v parlamentarnih demokracijah nekaj običajnega. Cilj taktičnega odstopa je presenetiti politične konkurente in doseči razpis volitev v terminu, ki je po mnenju odstopajočega najbolj ugoden za njegov obstanek na ob­lasti ali vsaj politično preživetje.

Ko je Miro Cerar pred dobrim mesecem odstopil, je bilo že znano, da bodo redne državnozborske volitve v začetku junija. S svojo pompozno odstopno izjavo, namenjeno državljanom, da »oblast vrača v naše roke«, je spominjal na pete­lina, ki si domišlja, da s kikirikanjem dovoli soncu, da vzide.

Kljub temu bo Cerar svoj odstop politično dobro unovčil. V zatohlem slovenskem medijskem prostoru kar naenkrat ni bilo več prostora za kritiko odhajajoče vladne koalicije. Novinarji-družbenopolitični delavci Cerarju spet dovolijo, da moralizira in leporeči v slogu predvolilne kampanje izpred štirih let. Odstop je Cerarju omogočil, da se uspešno izogiba osebni odgovornosti za neuspehe pri vode...