S. Martina Štemberger o odločanju za Bogu posvečeno življenje

Kdaj se vas je Bog tako dotaknil, da ste začeli razmišljati o njemu posvečenem življenju?
Vero sem prejela doma, čeprav nismo bili dejavno vključeni v župnijo. S staro mamo sva pred spanjem molili skupaj, kadar sem bila pri njej. Na začetku osnovne šole me je večkrat bolel želodec in tega nisem vsakič povedala staršem, ker sem se bala zdravnikov. Enkrat je bilo res hudo in obrnila sem se na Boga: »Daj, pomagaj mi!« V istem trenutku je bolečina izginila in vedela sem: Bog mi je pomagal. Dotaknil se me je. Doživela sem, da me Bog pozna in je z menoj. Pretreslo me je.

Druga podobna izkušnja je bila, ko sem bila v sedmem razredu zaljubljena v fanta, ki so ga vse občudovale. Jezusu na križu v sobi stare mame sem z zaupanjem pripovedovala, kako mi je ta fant všeč, in naslednji dan sem izvedela, da se zanima zame. Doživela sem: »O, Bog, ki ve zame.«

Že pred birmo me je privlačilo redovniško...