Čeprav je živeti lepo
in radost bivanja osrečuje,
pa so v življenju tudi trenutki,
ko nas veže le še bolečina,
ko bi si želeli tudi ne biti,
ko nas življenje nosi na valovih strahov
in sta osama in bolečina edina družabnika
v brlogu ranjenosti in zapuščenosti.

A ta trenutek umiranja
je hkrati trenutek rojevanja svetlobe iz teme,
ko nebo izpove ljubezen zemlji;
trenutek, ki je izčrpal žalost,
je postal rojstni trenutek veselja,
ker je zadah smrti spremenil v vonj življenja
in obsodbe ljudi pretopil v Božjo svobodo;
trenutek, ki prestavi srce iz groba v zibel,
trenutek, ki zgane roko v objem,
ki dvigne glavo proti soncu,
ki usmeri korake na pot k prijatelju,
ki odpira usta za poljub in molitev.

Tega trenutka si nismo sami ustvarili –
to je trenutek Gospodovega vstajenja,...