»Krščanski zakonci so drug drugemu, svojim otrokom in ostalim domačim sodelavci za milost in pričevalci za vero« (Frančišek, Radost ljubezni, § 321).

Med vsemi vrednotami, ki krasijo človeka, papež Frančišek močno izpostavi krepost vere. Pravi, da je družina kraj poučevanja otrok v veri. Tudi Sveto pismo poveličuje družinsko oznanilo vere: »Kar smo slišali in zvedeli, kar so nam naši očetje pripovedovali. Ne bomo prikrivali njih sinovom, pripovedovali bomo prihodnjemu rodu o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči in o čudežih, ki jih je storil« (Ps 78,3-6). Družina je kraj, kjer starši postanejo prvi učitelji v veri svojih otrok. Gre za »obrtniško« nalogo, ki se prenaša z osebe na osebo: »In če te nekega dne tvoj sin vpraša [...] mu odgovori« (2 Mz 13,14). Molitev v družini je prednostno sredstvo za to, da to velikonočno vero izrazimo in okrepimo (§ 318).

Vera je Božji dar

Vero imenujemo skrivnostni Božji dar. Ne moremo je meriti, šteti in tehta...