Ko bi bilo v Kristusovem slogu nastopaštvo ali celo triumfiranje pred svetom, bi bil vstal iz groba na Golgoti drugače, kakor se je to zgodilo. In zgodilo se je v istem slogu kot njegovo rojstvo, ko je prišel na svet neznan in neviden, v zibelko v jaslih. To se pravi, da je vstali Gospod ohranil isti življenjski slog, kakršen je viden v evangelijih.

Treba je reči, da so evangeliji o njegovem vstajenjskem nastopanju skrajno skopi. Povedo pa bistveno: da zidovi niso ovirali njegovega vstalega telesa ali da je bil do ljudi drugačen kot Kristus v umrljivem stanju.

Seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bi se šel razkazovat kakšnemu Kajfu ali Pilatu. Pač pa bi bila razumljiva beseda graje Petru za njegovo potajitev in apostolom zaradi odsotnosti v njegovem trpljenju, saj je ob križu stal edinole morda najmlajši med njimi, Janez. A ko se jim prvič prikaže, jim želi samo mir, brez česa grenkega. Prav tako je tako rekoč vsakdanji v tem, kar spregovori prvi, ki ga vidi, Mari...