Na koncu si tisto,
kar si že od nekdaj bil,
kar te zaznamuje;
tisto, česar ne moreš spremeniti,
česar ne moreš zapraviti,
čemur ne moreš ubežati.

Vmes so mnoga umiranja in smrti,
vmes je veliko dela in naporov,
vmes nas vežejo bolečine,
vmes so igre, vloge in maske …
Veliko je lomljenja kruha in srca,
veliko lastninjenja in lastnikov,
veliko upanja in obupavanja,
veliko ljubljenja in razočaranj,
veliko učenja in popravljanja,
veliko sanj in srečevanj,
veliko zidanja domov in rušenja,
veliko hrepenenj in osamljenosti.

Na koncu se zacelijo vse rane,
na koncu se uglasijo vsa nasprotja,
na koncu vse daljave utonejo v bližini!
Na koncu se izgovorijo vse besede,
na koncu se izpolnijo vse obljube,
na koncu se uresničijo vse ljubezni!

Na koncu pripadaš Bogu,
na koncu je izhod iz groba,
na koncu je vstajenje,
na koncu je neskončno veselje,
na koncu je življenje...