S temi besedami se je Miro Cerar poslovil z mesta predsednika vlade. Oblast, ki so mu jo pred slabimi štirimi leti varuhi starega reda podarili, torej vrača nazaj nam, volivcem. Nič ne bo pomagalo, če bomo zdaj v udobju domačega kavča zgolj resignirano ugotavljali, da nam je ta novi obraz, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami obljubljal moralno prenovo Slovenije, prinesel le še več korupcije in še večji moralni razkroj države. Potrebno se je vzeti v roke, se angažirati in se odpraviti na volišča. Zdaj imamo namreč resnično zopet priložnost, da naredimo nekaj dobrega za našo državo.

Toda, kot smo že navajeni, pri nas odprava na volišča še ni jamstvo za spremembo na bolje. Začelo se je že leta 1990, ko je mali mož z modrimi očmi in partijskim pedigrejem premagal človeka, ki je z vsem srcem verjel v demokracijo, in to samo zato, ker je znal volivcem govoriti prave besede. Da samostojna in demokratična Slovenija ni bila njegova intimna izbira, so volivci preslišali o...