Pogosto razmišljam o pripetljajih, ki so se zgodili pred mojim rojstvom. Včasih, ko se preveč zapletam, postanem preprosto jezna. Sprašujem se, zakaj se je moralo nekaj zgoditi tako in ne drugače in zakaj nekaterih dogodkov iz svojega življenja ne morem preprosto izbrisati. Potem vedno znova razmišljam, kako me vsi ti dogodki obremenjujejo. Največja skušnjava je, da bi se včasih želela spremeniti – sebe kot človeka ali svojo zgodovino. Verjetno se to dogaja vsem. Ampak zakaj? Ali nisem takšna, kot sem, v redu? Ali me ni Bog z namenom ustvaril ravno takšne? Ali nisem po njegovi podobi? Da, tako je, nisem samo ena izmed tisočih mravljic, ki hodijo naokrog in se ne zavedajo, da sploh obstajajo. Ne morem biti samo mravljica. Nihče od nas ne more biti. Saj smo vendar veliko več; imamo in poznamo razum, dušo, vero, veselje, lepoto, smisel, umetnost, vednost in še mnogo kvalitet. Smo obdarjeni z njimi. Smo dar.

Če torej sprejmem, da me kot človeka določa mnogo lastnosti, za kate...