»Ena največjih ovir pri političnem razvoju je bolezen etičnih modelov. So ljudje, ki tako zelo poudarjajo etične modele do te mere, da pozabijo biti etični; etiko žrtvujejo etičnim modelom in mi, duhovniki, v našem žargonu to imenujemo 'moralizem': so ljudje, ki živijo moralizem, ne pa morale.«

Na to misel papeža Frančiška, ki jo je zapisal še kot buenosaireški nadškof v prispevku, v katerem je razmišljal o (argentinskem) narodu, ki ga je treba zgraditi, smo se spomnili ob nepričakovano-pričakovanem odstopu predsednika vlade Mira Cerarja, frontmana poosebljene politične stranke, ki je pred slabimi štirimi leti na valu izjemne volilne podpore brez razvidnega programa, a z obljubami dosledne etičnosti prišla do krmila oblastne barke.

Ko je v sredo, 14. marca, skočil s te barke, so se seveda takoj ponudile primerjave z živaljo, ki ob slutnji katastrofe prva zapušča potapljajoče se plovilo, sam pa se je postavil v drugo vlogo: v vlogo žrtv...