Foto: Andrej Praznik

»Dobra dela se začenjajo tedaj, ko se spovemo zlih dejanj,« je zapisal sv. Avguštin. Sv. Katarina Sienska pa: »Grešiti je človeško, toda vztrajati v grehu je satansko.« O usmiljenem Bogu, ki sprejema skesanega grešnika, pa sv. Terezija Deteta Jezusa zapiše: »Čeprav bi bila moja vest obremenjena z vsemi grehi, ki jih je mogoče narediti, bi jaz še vedno šla in se vrgla v objem našega Gospoda, in se pokesala z vsem srcem. Vem (doživela sem), kolikšno nežnost ima On za vsakega izgubljenega otroka, ki se vrne v Njegov objem.«

Vsaka spoved je vaja iz zavestne ponižnosti in omogoča osebno rast. »Najdragocenejši sad spovedi je sprava z Bogom,« je večkrat poudarjal sv. Janez Pavel II.. To osvobodi človeka in v tej svobodi lahko začne na novo. Novo zgodbo zase in za bližnje. Za izpraševanje vesti in za vzgojo za sočutje do sebe in drugih pa v na...