Konec 16. in v začetku 17. stoletja so kapucine, manjše Frančiškove brate, poznane kot pridigarje, v našo deželo vabili škofje in v kratkem času so se pojavili kapucinski samostani v Gorici (1591), v Ljubljani (1606), v Celju (1609) in drugih večjih slovenskih mestih. Cerkev sv. Cecilije je 14. novembra 1615 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren, kot je v latinščini napisano na kamniti plošči za glavnim oltarjem. Pred 400 leti posvečena cerkev sv. Cecilije je postala novo duhovno središče mesta Celje, izhodišče oznanjevanja Božje besede in spovedovanja na širšem območju štajerske dežele, od leta 1960 kot župnija. Samostansko življenje kapucinov tudi danes temelji na skupni molitvi in prizadevanjih za poglobljeno osebno duhovno življenje, k bratom kapucinom pri sv. Ceciliji pa redno prihajajo k spovedi tako iz bližnjih kot tudi oddaljenih župnij.

Frančiškovi b...