Če je edikt cesarja Avgusta, naj se izvede statistični popis njegovega imperija, v Nazaretu koga prizadel, je prizadel Jožefa. Edikt je namreč zahteval, naj se družinski očetje javijo v kraju, od koder izvira njihov rod. Jožef, mizar, se je lahko pred začetnikom njegovega rodu lahko samo skril. Bil je namreč sam kralj David. In edikt je zahteval, da se Jožef javi prav v rodnem mestu velikega kralja, se pravi v Betlehemu, nedaleč od Jeruzalema. Ko bi bil Jožef sam v hiši, bi pač zaprl delavnico in odšel v daljni kraj svojega rodu, toda v hišici je imel svojo zaročenko Marijo, nežno mladenko, ki pa je bila povrhu še nadnaravno, po posegu Duha, noseča. Naj bi jo pustil samo, tako krhko in občutljivo, in nedaleč od poroda?

»Ni nujno, da me pustiš samo. Imam sestro in lahko grem za kakšen dan k njej. Saj veš, da se ženska laže znajde sama kot moški.«

»Tebe ne bom nikoli pustil same, Marija. Raje se na tisti cesarski ukaz požvižgam.«

»Cesar je cesar,« je rekla...