Namišljena žrtev, nenamišljena bolezen
Namišljena žrtev, nenamišljena bolezen
»Ena največjih ovir pri političnem razvoju je bolezen etičnih modelov. So ljudje, ki tako zelo poudarjajo etične modele do te mere, da pozabijo biti etični; etiko žrtvujejo etičnim modelom in mi, duhovniki, v našem žargonu to imenujemo 'moralizem': so ljudje, ki živijo moralizem, ne pa morale.«
Na to misel papeža Frančiška, ki jo je zapisal še kot buenosaireški nadškof v prispevku, v katerem je razmišljal o (argentinskem) narodu, ki ga je treba zgraditi, se spomnili ob nepričakovano-pričakovanem odstopu predsednika vlade Mira Cerarja, frontmana poosebljene politične stranke, ki je pred slabimi štirimi leti na valu izjemne volilne podpore brez razvidnega programa, a z obljubami dosledne etičnosti prišla do krmila oblastne barke.
Ko je v sredo, 14. marca, skočil s te barke, so se seveda takoj ponudile primerjave z ono živaljo...