Na začetku leta sem na Mladem valu pisala o svojih lanskih »novoletnih zaobljubah«. Rekla sem si, da se bom letos stvari lotila zares in čim prej. Že dlje časa sem hotela narediti nekaj, kar je »outside the box«, pa se mi kar ni uspelo spomniti ničesar primernega.

Konec leta sem prek spletne strani gledala prenos maše iz Medžugorja v živo, po prenosu sem malo prebrskala, kaj je na strani novega, pa mi je zbudil pozornost napis: »v Medžugorje vozi tudi redna vsakodnevna avtobusna proga«. Kliknem povezavo do vozovnic in takrat se odločim, da je to prva stvar, ki bo na mojem seznamu. Razredničarka mi odobri tri proste dni, grem na banko, naložim denar za vozovnice na kartico in preden sem se zavedla, sem že bila na avtobusu za Zagreb. V Zagrebu sem prestopila na avtobus za Medžugorje: » Še par ur, pa bom pri tebi, Mama,« sem si rekla in do bosanske meje sladko...