Foto: Tatjana Splichal

Priznati moram, da mi postni čas včasih ni bil všeč, ker sem ga vedno doživljala kot »nujo«, da se moram nečemu odpovedati, ker je tako prav in ker je Jezusu to všeč. A postu lahko dam smisel tudi na drugačen način.

V tem času je pomembnejša od odpovedi moja rast, seveda skupaj z Bogom. To pomeni, da prosim Boga, naj mi pomaga izbrati pravi izziv, ki me bo okrepil in me pripeljal bližje k njemu. Za nekoga je to lahko odpoved sladkarijam, zame morda to, da večkrat pokličem brata ali da grem zgodaj spat, za tretjega omejitev preživetega časa na facebooku.

Post je priprava na Jezusovo vstajenje. Pa saj to je jasno! Ampak kaj to pravzaprav pomeni? Verjetno ne to, da se 40 dni »mučim« ter sebi in drugim dokazujem, kaj zmorem, in po veliki noči živim enako kot prej, ampak da grem tako kot Jezus v novo življenje, da vstanem i...