Vstop, poljub in križ
Vstop, poljub in križ
V cerkev najprej vstopim skozi vrata. Vrata ločijo zunanjost od notranjosti.
Največji zaklad Matej Gnidovec
V cerkev najprej vstopim skozi vrata. Vrata ločijo zunanjost od notranjosti. Ko jih odpremo, se pred nami pojavi nekaj novega. Iz zunanjega, posvetnega sveta vstopim v božjo hišo, v svet prostor. Ko vstopim v cerkev, se zavedam, da poleg materialnega sveta obstaja tudi duhovni svet in da moram včasih kakšno stvar pustiti za seboj, da bom sposoben pred Gospodom videti duhovne vrednote.
Ko pa sem že v cerkvi ali kapeli, me ob vhodu pozdravi kropilnik, v katerem je blagoslovljena voda. Že skoraj iz navade se pokrižam in skoraj malo nerodno pokleknem, ker se mi ne da upogniti kolena do tal. Ko pridem v cerkev, pa svoj poklek namenim Gospodu v Najsvetejšem v tabernaklju.
Pokrižamo se z odprto dlanjo in hkrati blagoslovimo sami sebe v imenu Svete Trojice: Očeta, Sina in Svetega Duha. Lahko naredimo tudi mali križec na čelo, usta in prsi. Vsakič, ko se pokrižam, se zavem, kakšna je moja vrednost pred Bogom, zavem se, da smo...