^»Novo leto! Čim več dobrega v njem! In ti boš lepo naprej s Credom‒njegov pisec?« mi je rekel prijatelj.

»Ali ni po več kot 20 letih, odkar pišem to rubriko, že čas, da neham? Posebno, ker zdaj odhaja z uredništva njen odgovorni urednik mons. Franci Petrič, s katerim je bilo veselje sodelovati,« sem odgovoril.

»Sicer pa bi ti moral namesto tega prispevka brati drugega z naslovom Slovo od bralca Creda. Ta je že lepo napisan. A ni se mi posrečila objava.«

»Je kakšen bralec, ki bi te pogrešal,« je rekel prijatelj.

»Pri pisanju Credov me je večkrat obšel občutek, da lajam v luno. Kakšen usten odziv je bil, pisem pa je bilo v dvajsetih letih ne vem, če kaj več kot deset. Sicer pa je bil namen utrjevati vero, ne pa spreobračati, ker spreobrača samo Bog. Edina želja je bila, da ne bi s svojim nagnjenjem k umovanju kakšnemu bralcu odvzel samo miligram njegove vere. Sicer pa sem, kot sem rekel, pisal v skoraj popoln molk. Med pismi sta bili dve sra...