Razkošje in nebogljenost

Slovenci tega časa živimo, na polju državljanstva in politike, v objemu obeh skrajnosti. Na zadnjih volitvah se je to posebej pokazalo. Imeli smo številno izbiro kandidatov za predsednika države – od oseb, ki znajo speči in ponuditi potico, do onih, ki se znajo sukati na javnih nastopih; od tistih, ki se nekako trudijo, da bi govorili slovensko, do ostrih nastopačev in tistih, ki jim župnik pomaga, da se lahko potegujejo za mesto predsednika. Vmes smo imeli še kaj posebnega: dosedanjega predsednika ter garaške predstavnice Krekove (najstarejše) politične stranke. Vse skupaj pravo razkošje, kakršnega si veliki in politično urejeni narodi ne morejo privoščiti.

Ko pa pogledamo v ozadje te razkošnosti, se nam kaj hitro prikaže nebogljenost, prava politična revščina. Predlagatelje in zagovornike omenjenih kandidatov smemo uvrstiti med politično nezrele ljudi, predvsem pa za neodgovorne za usodo države. Demokracija sicer omogoča kandidaturo...