Nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore:

PROSI, DA BI GA SPREJELI

V teh dnevih smo lahko v različnih medijih večkrat slišali besede o najdaljši noči v letu. Govorci pri tem mislijo na silvestrski večer. Ta noč bi bila najdaljša v letu. V resnici pa je najdaljša noč tista, v kateri ni pričakovanja jutranje zarje. Najdaljša noč je tista, skozi katero ljudje hodijo brez upanja, da se bo končala in se bo zasvital dan. Noč, ki se iz temačnih razmer, iz časov preizkušnje in trpljenja prelije v duše. Noč, ki stisne grlo in zatemni pogled. To je najdaljša noč.« Tako je nadškof uvedel svoj nagovor pri polnočnici.

Nato je spomnil, da je v takšno noč stopil človek v trenutku odločitve, da ne bo sprejel Božjega povabila. Vanj se je naselil strah pred Bogom, pa tudi strah pred človekom, pred bližnjim. »Ker je pretrgal odnose z Bogom in s človekom, je...