V času pred prazniki in med njimi velikokrat slišimo ali beremo, da je sodobni človek kljub mnogim komunikacijam strahovito osamljen. Tudi sam se pogosto »ujamem v zanko« virtualne komunikacije. Kaj menite, da je potrebno storiti, da bo drugače, da v vedno bolj individualistični družbi, ko se človek tako grozovito zapira vase, ne bo toliko osamljenosti in občutka, da človek ni nikomur potreben. Iskrena hvala za vaš odgovor.
študent Jakob

Dragi Jakob! Tvoje vprašanje je zelo aktualno posebej v prazničnih dnevih, ko marsikdo doživlja samoto, nepotrebnost in končno nesmisel bivanja. »Drajsanje« po tablicah, pametnih telefonih, večurno sedenje pred računalnikom vsak dan ga ob tej umetni in virtualni komunikaciji pušča osamljenega in praznega. Nobena tipkovnica ne more nadomestiti osebnega srečanja, pogovora, ko nekomu resnično pogledaš v oči, se srečaš z njim, ga objameš. To je nekaj tako prvinskega, doživetje občestva, skupnosti, ko veš, da nisi...