Pozdravljeni!

Piševa vam, ker se ob najini drugorojenki ne znajdeva najbolje. Prvi otrok je sin, star je 15 let in z njim res nikoli nisva imela kakšnih posebnih težav. Vedno je bil vodljiv, poslušen, stvari so ga zanimale, rad je pomagal očetu v delavnici in že od malega se mu vidi, da je zelo nadarjen za tehnične in strojne stvari. Od jeseni obiskuje eno od tehnično usmerjenih gimnazij in zdi se mi, da je to zanj najbolje. Tudi šport mu je všeč, tako da se lahko vedno z nečim zamoti in mu ni dolgčas. Njegova sestrica pa je sedaj v osmem razredu in se niti njej, niti nam ne sanja, kam se bo vpisala, kaj jo veseli, kaj bi lahko v življenju počela. Marsičesa se je že lotila, pa vedno vse pusti. Vedno se navduši nad čim, kar počnejo sošolke, le da one pri tem potem marsikdaj vztrajajo, ona pa vedno le menja krožke. Ko je bila mlajša, je počela popolnoma enako. Takrat tega nisva doživljala kot problem, sedaj pa vidiva, da naju začenja močno skrbeti. Ne veva, kako naj ji pomaga...