Zima je siv in neprijazen del leta, ko nas rado zebe. Dnevi so kratki in puščobni, v temi odhajamo v službo in se v temi tudi vračamo domov. To je čas, ko se še najbolj veselimo prostih koncev tedna, ko se lahko vsaj nekoliko posvetimo sebi in najbližjim. Ko zjutraj vstanemo po svoji volji, pa čeprav celo prej, kot smo vstajali ves delovni teden, to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da nas ne vrže iz tople postelje budilka, temveč je jutranje vstajanje naša osebna odločitev.

Zima ima še eno klavrno posebnost: prikrajša nas za barve. Ko zapade sneg, njegova belina še bolj poudari hladni čas, kadar snega ni, pa nas obdaja pusta in porjavela pokrajina, ki še znakov življenja ne kaže, kaj šele razigranosti, kot jo na primer ponuja poletje. Na fotografiji v tem prispevku nas pozdravljajo barve. Pravzaprav je pomembna ena sama, karminasto rdeča, ki naravnost kljubuje...