O verodostojnosti prikazovanja v Lurdu nisem nikoli dvomil, še najmanj po branju knjige Vitoria Messorija, v prevodu sedanjega ljubljanskega nadškofa.

Ob letošnjem praznovanju pa sem obstal ob nekem problemčku: ta se je dotikal podatka, da je Marija pri vseh osemnajstih prikazovanjih Bernardki Soubirous držala v roki rožni venec. Vprašal sem se, ali mar ni rožni venec praktično Marijina molitev, čeprav sta v njej omenjena Oče in Sv. Trojica? Da bi Marija s priporočanjem rožnega venca iskala lastno hvaljenje, je treba izključiti. Čemu ga je torej tako vidno priporočala, če ji ni bilo do lastne hvale?

Razlog je po mojem treba iskati v dejstvu, da Marija ni vsemogočna, da je vsemogočen samo Bog; da je Marija samo človek, čeprav samo izreden človek. Ali smemo torej domnevati, da je priporočala to molitev z namenom, da bi njene priprošnje za nas podprlo čim več ljudi, z drugo besedo, ali ni bilo, kot da bi prosila: molite, da bi bila pred Bogom še močnejša, kot sem. Tu...