Letošnja zima je neusmiljena. Jemlje nam pogumne može, borce za samostojnost, demokracijo, svobodo govora, človekove pravice, pravičnost. Najprej smo se konec decembra poslovili od Petra Venclja, potem Ljuba Sirca, pretekli teden Draga Demšarja in nazadnje Draga Klemenčiča. Vse povezuje, da so vztrajali v svoji drži.

Lani spomladi, ob praznovanju obletnice osamosvojitve, sem iskala sogovornika, s katerim bi se pogovarjala o dogajanjih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem koga, ki pozneje ni šel v politiko ali postal tajkun, zamenjal politične drže. Kar naenkrat se mi je pred očmi zarisal Drago Demšar – odvetnik, ki je v osemdesetih zastopal ne samo mlade novinarje, ki so kritizirali sistem, temveč tudi mnoge druge po Jugoslaviji.

Hotela sem ga vprašati o sod­nem procesu, ki se ga je prijelo ime »Mamula go home!«. V tem primeru je z modro taktiko partijo pripeljal do tega, da primera ni mogla končati po hitrem postopku, skrito očem javnosti, temveč je...