Klečiva na pragu zakona
in Ti obljubljava, najin Gospod in Bog:
z ljubeznijo Te bova častila,
čakala na Tvojo milost spoznanja,
sezuvala bova čevlje pred skrivnostjo;
drug drugemu bova oltar in njiva,
odpirala se bova življenju,
kri in meso si bova podarjala,
iz duše in srca se bova napajala,
z občudovanjem bova zdravila rane …
Ohranjala bova budno vest,
v lepoti bova iskala zadovoljstvo,
s petjem bova sušila žalost,
s smehom bova zdravila bolečino,
z dotiki bova premagovala dvome,
z odpuščanjem se bova osvobajala.
Kot svetišče bova spoštovala svoji telesi,
kot reka obliva čer, se bova objemala,
kot sonce bova topila najine ledene sveče,
kot gozd si bova dajala zaščito,
kot zvezde bova živela v harmoniji,
kot pomladne sapice bova nežna,
kot polje se bova predajala rodovitnosti;
z dobroto bova hranila otroke,
s hrepenenjem bova brisala solze,
za rast bova pila iz Tvoje svetlobe,<...>